Otoka Vir in Nin

Vir

Danes sva se po zgodnjem kosilu odpravila s skuterjem po bližnjem polotoku, dobrih 35 koilometrov proti severozahodu. Lepa ravna cesta naju je pripeljala do  Virskega mostu, ki povezuje celino z otokom Vir.

Odločila sva se da se majprej peljeva do zgornjega rta otoka. Tam sva se ustavila na "točki rdeče skale", kot jo imenujejo domačini.

In res je rdeča. Na obali se je v soncu kopala erodirana rdeča gmota, slikovite rdeče pečine, ki so pravzaprav v skalo strjena rdeča zemlja in pesek. 

Posebnost pa so njihive oblike, saj jih morje liže in razjeda ter tako ustvarja podobe in previse nad kristalno lepim smaragdnim morjem. 

Celoten jezik rta je obarvan rdeče. Pogled nanj z impresivnim ozadjem gorovja Velebit in nasproti ležečim mestom Plovljana, je neverjetno slikovit. 

Med potjo se ustaviva še pri zahodnem svetilniku (Villa Lanterna): Značilna zgradba ob obali, preurejena v

počitniško hišo z manjšo plažo.

Od tu se odpraviva še na "rivo" mesta Vir, ki je lep ovalen zaliv z urejeno  priljubljeno plažo, znano po peloidnem blatu, ki ga mnogi uporabljajo za lajšanje revmatskih težav.

Sledila je pot do naslednje točke, do otoka Nin, ki je stisnjen v objem celine in se ponaša s posebno slikovito obliko in bogato zgodovinsko dediščino.

Nin je nekakšen mini otoček, poseben zaradi svoje neverjetne lege in oblike, na katerem leži majhno, a zato mič manj pomembno in slikovito zgidovinsko mestece Nin.

Nekdo je v svojem blogu zapisal: "...znašel sem se v mestu, kjer se na vsakem koraku srečujejo hrvaški kralji, Rimljani, glagoljaši, solinarji, ribiči in vinogradniki...."

Najprej naju pozdravi kamniti most, ki vodi do vhodnih vrat v zgodovinsko središče. Že sam vstopnakazuje, da Nin, čeprav majhen kraj, skriva mnogo stare zgodovine. 

Čeprav je tu le nekaj ulic, pa le-te skrivajo veliko pričevanj o pomembni preteklosti. 

Tu so različni kamni, najdišča, cerkvice, ki so botrovale nazivu evropske destinacije odličnosti.

Pred mostom stoji spomenik knezu Branimirju, enem najpomembnejših hrvaških vladarjev., kar Nin označuje kot kot politično in versko središče zgodnjesrednjeveške Hrvaške. 

Med sprehodom po ozkih kamnitih ulicah opaziva, kako pomembna je glagolica za identiteto mesta. Simboli, okraski in napisi so vidni na številnih mestih.

Nin je bil skozi stoletja eno najpomembnejših središč glagoljaške tradicije.

Cerkev svetega Križa je znana kot »najmanjša katedrala na svetu«. Ta majhna kamnita cerkev je eden najbolj prepoznavnih simbolov Nina,. 

Nedaleč stran stoji Meštrovićev kip Gregorja Ninskega, simbol hrvaškega jezika in glagoljaške dediščine. 

Grgur je legendarna zgodovinska osebnost – škof iz 10. stoletja, ki se je zavzemal za uporabo ljudskega jezika in glagolice pri bogoslužju.

Sprehod po ulicah nama je razkril ostanke templja iz 1. stoletja, številne sledi foruma, mozaikov ter številne predmete, ki potrjujejo, da je bil Nin pomembno trgovsko in kulturno središče že v rimskem času. 

Na zgornhem delu stoji visok steber in ob njem steviln obdelanii kamni iz tega časa.

Podrobnejši vpogled ponuja muzejska zbirka Nina, ki pa danes ni bila dostopna. V bližini so tudi soline z muzejem, ki pa jih nisva obiskala. Okoli otoka je sprehajalna pot z urenim parkom, ki je opremljen s tablami, ki pričajo o pomembnosti otoka.

Polna vtisov sva še enkrat ugotovila, da otoki skrivajo veliko zanimivosti in zgodovine.